Forums ::
| Muharjenje v Sloveniji - Flyfishing in Slovenia :: Forums :: Muharjenje v Sloveniji [Flyfishing in Slovenia] :: Splošno [General topics] |
|
<< Previous thread | Next thread >> |
| 2010- Mednarodno leto biotske raznovrstnosti | ||
|
Moderators: luckyluke
|
| Author | Post | ||
| MVM |
|
||
  Registered Member #45
Joined: Thursday 29 September 2005 - 09:20:35Posts: 218 |
»Biotska raznovrstnost je Zemljin naravni kapital.«, pravi Evropska komisija v svojem Sporočilu z naslovom »Možnosti za vizijo in cilje EU glede biotske raznovrstnosti po letu 2010.« Biotska raznovrstnost je namreč bistvenega pomena za trajnostni razvoj, saj zagotavlja življenjsko pomembne dobrine in storitve. Poleg podnebnih sprememb je izguba biotske raznovrstnosti največja svetovna grožnja okolju, ki povzroča tudi znatno gospodarsko izgubo in zmanjšanje blaginje. Stanje žive narave na našem planetu se žal zaskrbljujoče slabša. Človek posega v naravo in povzroča velike spremembe. Strokovnjaki ocenjujejo, da so ti posegi največji po izumiranju vrst v zadnjih 65 milijonih let, odkar so izumrli dinozavri. In v 99 odstotkih je vzrok za ogroženost vrst - človek. Številna verodostojna poročila potrjujejo, da je biotska raznovrstnost v svetu resno ogrožena, saj so izgube tudi od sto - do tisočkrat večje, kot bi bilo normalno. Več kot tretjini vrst grozi izumrtje in kar 60 odstotkov ekosistemom na Zemlji se je v zadnjih 50 letih stanje poslabšalo, kar posledično vpliva tudi na od njih odvisne ekosistemske storitve. Po podatkih Svetovne zveze za varstvo narave za leto 2009 kar 170.000 vrstam grozi izumrtje: od tega je 21 odstotkov sesalcev, 12 odstotkov ptic, 31 odstotkov dvoživk in 37 odstotkov rib. Biološko raznovrstnost najbolj obremenjujejo uničevanje življenjskega prostora, razdrobljenost in poslabšanje stanja zaradi spremembe rabe zemljišč, čezmerna raba, netrajnostne prakse, invazivne vrste, zakisevanje morij, onesnaževanje in vse pogosteje tudi podnebne spremembe. Hitro rastoče prebivalstvo in vedno večja poraba na prebivalca pospešujeta izgubo biotske raznovrstnosti, prav tako jo pospešujeta nezadostno razvita struktura trga in pomanjkanje institucij, ki bi skrbele za optimalno prerazporeditev naravnih virov. Posledica tega je, da se viri porabljajo hitreje, kot jih je mogoče nadomestiti. Vse več je dokazov, da se bo stanje mnogih ekosistemov kmalu poslabšalo, ali pa se je celo že poslabšalo do točke, ko povratek ni več možen. V letošnjem letu se bo določala nova vizija in novi cilji: »Zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev do leta 2020«: in sicer septembra v okviru razprave o biotski raznovrstnosti v Generalni skupščini Združenih narodov, konec oktobra pa na 10. srečanju pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ki bo potekalo na Japonskem. Pred tem pa mora imeti Evropska Unija dosegljivo in merljivo vizijo in cilje. Kaj je torej biotska raznovrstnost? Biotska raznovrstnost ali biodiverziteta je raznovrstnost žive narave oz. raznovrstnost živega sveta Izraz pomeni raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov. Zajema torej vse oblike življenja na Zemlji, od virusa do tropskih pragozdov. Zakaj je pomembna? Biotska raznovrstnost človeštvu nudi številne dobrine in storitve. Mnogih se ne zavedamo, dokler jih ne izgubimo: zagotavlja hrano, kurivo, kisik, zagotavlja zavetje in gradbene materiale, čisti zrak in vodo, razstruplja in razgrajuje odpadke, stabilizira in blaži podnebje, blaži poplave, suše, temperaturne ekstreme in moč vetra, ustvarja in obnavlja rodovitnost prsti, oprašuje rastline, med njimi mnoge kmetijske pridelke, nadzoruje škodljivce in bolezni kmetijskih pridelkov, ohranja genske vire, ki so ključni za razvoj novih sort, zdravil in drugih proizvodov, omogoča kulturne in estetske koristi omogoča sposobnost prilagajanja na spremembe. Kaj jo ogroža?Glavne grožnje biotski raznovrstnosti so: Izgubljanje življenjskih prostorov, ker naravne ekosisteme spreminjamo v obdelovalne površine ali pa jih pozidamo. Na svetovni ravni je to glavni neposredni vzrok za izgubo, v Sloveniji se pojavlja nekoliko redkeje. Raba ekosistemov, ki ni trajnostna in prekomerna raba biotske raznovrstnosti. Mnoge vrste so namreč vedno redkejše, ker jih pretirano izkoriščamo. Podnebne spremembe bodo po pričakovanjih vse hujša grožnja, posledice so vidne že danes. Invazivne tujerodne vrste, ki smo jih ljudje prenesli iz njihovega naravnega domovanja in v novem območju naselitve povzročajo težave domorodnim vrstam, saj z njimi tekmujejo za prostor, hrano, širijo bolezni ali so plenilci. Invazivne tujerodne vrste lahko spreminjajo življenjske prostore, porušijo odnose med organizmi v ekosistemih ali pa vplivajo na gensko sestavo populacij. Zaradi pretirane rabe gnojil, neprečiščenih komunalnih odplak ipd. prihaja do onesnaženja. Zlasti v celinskih vodah, pa tudi v morjih, nastajajo območja, kjer večina živali in rastlin ne preživi več.  [ Edited Thursday 18 March 2010 - 22:48:50 ] http://vladimirmikec.wordpress.com "catch the memory - release the fish!" |
||
| Back to top |
|
||
| s52vk |
|
||
  Registered Member #20
Joined: Friday 29 April 2005 - 12:13:56Posts: 416 |
Če koga posebej zanima ta tema, potem si naj prebere knjigo mojega profesorja dr. Dušana Pluta; Zeleni planet! Zelo lepo je predstavljeno, v kakšnem dreku je svet in kaj bo/je potrebno naredit, da se iz tega izvlečemo. Pravzaprav bo treba ukrepat sedaj, če ne bo prepozno! Pa ne gre tu za podnebne spremembe, o katerih tako radi govorijo mediji! So še veliko hujše stvari, med katerimi je biotska raznovrstnost! Pomembne so ekosistemske storitve, ki pa jih veljaki tako radi pozabljajo! Strokovnjaki so naredili izračun, koliko bi stale ekosistemske storitve( proizvodnja kisika, biomase, samočistilne sposobnosti.....), če bi jih vkalkulirali v vse nakupe, ki jih človek naredi! Točne številke se seveda ne spomnim, ampak za primerjavo bo tole kar dobro: Če bi posameznik želel narediti njivske površine ali hišo na mokrišču, potem bi moral za zemljišče odšteti vsaj 5x do 10 x več denarja kot ga sedaj, ko je mokrišče tretjerazredna površina! [ Edited Thursday 18 March 2010 - 08:34:20 ] Dober prijem in ujemi spusti |
||
| Back to top |
|
||
| UrosK |
|
||
 Registered Member #396
Joined: Monday 24 August 2009 - 09:30:43Posts: 68 |
Ja, take stvari ti dajo mislit... Vendar se je/bo težko odpovedati vsemu temu ugodju, ki ga premoremo!?! Če bi človek oz. človeštvo znalo biti zmerno, bi "mogoče" bilo malo bolje... Tako pa mislim, da se bomo kr sami sebe pokopali! Na koncu, kaj pa vem... Veliko je teorij na to temo, mogoče je še nekaj upanja za nas "ljudi"... Narava pa bo itak Ĺľivela naprej z nami oz. brez nas. [ Edited Thursday 18 March 2010 - 22:49:30 ] http://www.maki-ing.si/ |
||
| Back to top |
|
||
| luckyluke |
|
||
   Registered Member #1
Joined: Wednesday 01 March 2006 - 19:08:50Posts: 2575 |
Jap, to so resnični problemi današnjega sveta ob katerih vse ostalo hitro zbledi  MVM, najlepša hvala za objavo! Lep muharski pozdrav, Lucky |
||
| Back to top |
|
||
Powered by e107 Forum System