wrote ...
Ministra za okolje in prostor odgovorilo Iniciativnemu odboru za Evropski muzej krasa

Datum: 15.02.2006
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
Rubrika: Sporoèilo za javnost

Ljubljana, 15. februar 2006 – Ministrstvo za kulturo je zaprosilo Ministrstvo za okolje in prostor za preliminarno presojo gradiva, ki ga je pripravil Iniciativni odbor za Evropski muzej krasa. Presojali smo dva elaborata: "Preliminarni prostorski program Evropskega muzeja krasa na osnovi izbranih parametrov" in "Izbor in ovrednotenje alternativnih lokacij ter predlog Evropskega muzeja krasa", ki ju je po naroèilu Ministrstva za kulturo izdelal Iniciativni odbor za Evropski muzej krasa. Zaenkrat, dokler se ne bo zaèel formalni postopek, je mnenje, ki smo ga izdelali zgolj usmerjevalnega znaèaja.

Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da elaborata nista podala ustreznih odgovorov na okoljske, naravovarstvene in nekatere prostorske vidike umešèanja muzeja v prostor. Elaborata namreè analizirata lokacije zgolj z vidika njihove atraktivnosti za postavitev muzeja. V elaboratu "Izbor in ovrednotenje alternativnih lokacij ter predlog Evropskega muzeja krasa" so pripravljavci ocenjevali 26 potencialnih lokacij muzeja, ki so jih predlagali k sodelovanju povabljeni krasoslovci. Lokacije so bile ovrednotene z vidika kriterijev atraktivnosti lokacij oziroma njihove primernosti glede na izbrano zasnovo muzeja. Pri tem pa niso bili upoštevani okoljski in predvsem naravovarstveni vidiki. Na podlagi izbranih meril sta bili izbrani dve lokaciji: Nad Stenami ob severnem robu Planinskega polja in ob zatrepni steni neposredno nad vhodom v Planinsko jamo.

V okviru preliminarne presoje smo pridobili elaborate in strokovna mnenja Agencije RS za okolje, Zavoda RS za varstvo narave oziroma njegovih obmoènih enot Nova Gorica in Ljubljana ter Oddelka za geologijo Naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Ugotovili smo, da predlagani lokaciji z vidika varstva narave nista primerni, saj posegata v naravovarstveno najvišje ovrednoteno in dobro ohranjeno naravno okolje roba Planinskega polja. Na obmoèjih obeh lokacij je zgostitev naravnih vrednot državnega pomena, ki se prekrivajo, obe lokaciji pa sta tudi na obmoèju Natura 2000 in na ekološko pomembnem obmoèju. Poleg tega posega lokacija muzeja v zatrepni steni na obmoèje, zavarovano z odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti na obmoèju obèine Postojna.

Ugotovili smo tudi, da so med 26 predlaganimi lokacijami glede na obèutljivost umešèanja v prostor s stališèa varstva narave bolj primerne: Vrhniške ride, Poèivališèe Lom, Slivnica/Martinjak, Kaèje ride Planina, Uprava Ravnik ter pogojno Vilenica in Divaška jama. Prav tako menimo, da bi bilo potrebno ponovno prouèiti lokacije v bližini znanih kraških turistiènih lokacij (Postojnska jama in Škocjanske jame), kaže pa resno obravnavati še novo lokacijo, ki jo predlagajo krajani Planine, grad Hasberg ob robu Planinskega polja.

Ministrstvo za okolje in prostor predlaga pristojnemu resorju nadaljevanje aktivnosti v okviru formalnega postopka priprave državnega lokacijskega naèrta, saj se zaveda pomena prostorskega umešèanja tako, da bo vzdržal presojo sprejemljivosti na varovana obmoèja narave in vse segmente okolja ter sodelovanja javnosti. Z državnim lokacijskim naèrtom bi se formalno izvedla tudi optimizacija lokacij v okviru nabora sprejemljivih lokacij.

Služba za odnose z javnostmi

wrote ...
»Ne predlagamo deponije jedrskih odpadkov in tudi ne hitre železnice èez Planinsko polje, ki so jo nekoè dejansko snovali,« ter dodal, da nekateri paè ne razumejo, da muzej ne bo unièil tistega, kar želi ponuditi obiskovalcem. »Znano je dejstvo, da sta javni dostop in javni nadzor najboljša zašèita.«

"Tomaš Valena" wrote ...
). Jeseni 2005 je iniciativni odbor oddal serijo elaboratov in te zdaj preverjajo vladne strokovne službe. To so najprej ožji izbor,ovrednotenje alternativnih lokacij in predlog lokacije EMK, preliminarni prostorski program, vsebinska, znanstvena in didaktièna zasnova EMK, poslovni in marketinški koncept, alternativni koncepti financiranja in upravljanja EMK in koncept promocije. S temi študijami smo prišli do tiste toèke, na kateri se je treba odloèiti o konkretni lokaciji Evropskega muzeja krasa. Vse nadaljnje raziskave in priprava vlog za nacionalna in evropska sredstva so že vezane na posebno lokacijo.

Svetovne smernice

Pobuda za gradnjo EMK v Sloveniji se ujema s svetovnimi smernicami ustanavljanja muzejev in parkov naravnih pojavov. Obvezno so locirani v pokrajinah, v katerih so ti pojavi. Obiskovalca s poglobljeno informacijo o tem, kaj lahko sreèuje in doživlja v naravi, osvešèajo in senzibilizirajo za problematiko naravne in kulturne krajine, po kateri potuje. S tem izrazito vzgojno-izobraževalnim poslanstvom bistveno prispevajo k ohranjanju in trajnostnemu razvoju tipa pokrajin, ki jih tematizirajo.

Ta nova generacija znanstveno-doživljajskih centrov izobražuje z vrhunsko medijsko tehnologijo na zabaven in interaktiven naèin. V Evropi sta z Muzejem ledenikov na Norveškem in z Evropskim parkom vulkanov v Franciji zasedeni že dve od najbolj spektakularnih podroèij naravnih pojavov. Mislimo, da poleg krasa ni veè veliko drugih tako kompleksnih in dinamiènih naravnih pojavov, primernih za didaktièno sodobno in doživljajsko naravnano predstavitev. Ko govorimo o krasu, imamo v mislih pravzaprav dve krajini, eno vrh druge: tisto vidno, nam domaèo krajino v soncu, in nevidno, skrivnostno, težko dostopno krajino v temi pod našimi nogami, ki buri domišljijo slehernega èloveka. Èeprav bo naèrtovani center predstavljal kras tudi kot evropski in svetovni pojav, mislimo, da je prav Slovenija kot dežela matiènega Krasa in s tem tudi referenènega krasa, ki je prispeval temeljni del terminologije krasoslovni stroki, poklicana, da postane sedež te elitne ustanove.

Koncept dveh didaktiènih krogov

Kaj je torej bistvo te èudne, za marsikoga tako nenavadne in tuje zasnove Evropskega muzeja krasa, ki bojda potrebuje izrazit kraški kraj in znaèilno kraško krajino v neposredni okolici? To je koncept dveh didaktiènih krogov, ki se stikata v vstopni dvorani muzeja: notranji krog prikazuje tematiko krasa na multimedijski in interaktiven naèin, zunanji krog pa omogoèa izkustvo kraških pojavov in situ, z vsemi èuti. Gre torej za inventivno kombinacijo izredne kraške krajine, bogate z raznovrstnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi, zašèitene kot naravni park, in virtualnega muzeja, hiše, umešèene v kraško okolje z obèutkom in spoštovanjem. Evropski muzej krasa bo s tem èustvenim in intelektualnim vzgojno-izobraževalnim nabojem senzibiliziral obiskovalce za krhkost in obèutljivost kraških naravnih sistemov. Tisti, ki želijo Evropski muzej/park krasa na urbaniziranem obmoèju ali tam, kjer ni dovolj pestre palete kraških pojavov, ne razumejo specifiène zasnove predlagane ustanove, ki se kaže prav v kombinaciji naravnega parka in virtualnega muzeja, ali pa jo zavraèajo.

Evropski muzej krasa v predlagani zasnovi torej potrebuje izrazito kraški kraj, da je že sam po sebi njegov bistveni »eksponat«. S temi merili, izdelanimi na konkretnem kraju ob robu Planinskega polja, smo se s strokovnjaki krasoslovci lotili iskanja alternativnih lokacij, zavedajoè se nujnosti, da idejo Evropskega muzeja krasa loèimo od izkljuène navezave na en sam specifièni kraj. Predlaganih je bilo 26 lokacij. Na koncu smo bili veseli, da se je v procesu ocenjevanja izlušèila vsaj še ena lokacija (nad Planinsko jamo), ki je bila po merilih ocenjena sorazmerno visoko. Ni pa èudno, da je prvotna lokacija (nad Stenami), ki je dala idejo in lokacijska merila, dobila še malo veè toèk, saj se vsi po vrsti, tudi nasprotniki predlagane lokacije, strinjajo, da je tam najveèja pestrost kraških pojavov, primernih in potrebnih za predstavitev in situ. Seveda pa dopušèamo možnost, da nam kljub sodelovanju uglednih krasoslovcev niso bile predlagane »ta prave«, torej najboljše lokacije za tako prestižno ustanovo. Zato smo še vedno odprti za predloge lokacij s podobno visokimi kvalitetami, kakršne ponujata predlagani dve alternativi.
A priori obsodbe

Naj si tukaj dovolim nekoliko bolj naèelno razmišljanje, ki se mi poraja ob predsodkih in apriornih obsodbah imaginarnega projekta, ki ga pravzaprav nihèe ne pozna. »Evropski muzej krasa bo unièil, kar želi predstaviti« je ena takih vnaprejšnjih obsodb bodisi na podlagi negativnih osebnih izkušenj, na podlagi intimnih podob, ki si jih vsak ustvarja v svojem življenju, ali posebnih strokovnih predsodkov. Le malokdaj se zavedamo, da je vsak ozko strokovni prijem enostranski, ker ne more popolnoma zajeti kompleksnosti družbenega in zgodovinskega trenutka. Tako je oèitno s stališèa naravovarstvene stroke vsak arhitekturni poseg v neokrnjeno naravo degradacija krajine. S stališèa kakšne druge stroke pa je lahko oplemenitev, nadgradnja naravnega kraja. Pomembno se mi zdi, da se o teh stališèih lahko pogovarjamo neobremenjeno, brez veèvrednostnih kompleksov in ex cathedra sodb ene stroke nad drugo in brez medsebojnih diskvalifikacij.

Seveda je tudi stališèe kreativnega ustvarjalca, pozicija, ki mi je osebno najbliže, strokovno enostranska. Preprièan sem namreè, da je kultura, predvsem gradbena kultura, lahko dodana vrednost naravni krajini ali, kakor pravi stara modrost, da je vrt brez hiše kakor voz brez konja. Èlovek si je v vseh èasih ustvarjal življenjski prostor s preoblikovanjem narave. To enostransko mnenje podpiram s konkretnimi primeri, kakršni so Blejski otok, Blejski in Predjamski grad pa veèina drugih slovenskih gradov in stotine cerkva na slovenskih grièih; vse to so izraziti naravni kraji, nadgrajeni s solidno arhitekturo. Na sorodnem podroèju kulturne dedišèine imamo Slovenci pri Jožetu Pleèniku lep primer ustvarjalnega in hkrati spoštljivega odnosa do dedišèine. Njegovo, vèasih radikalno preoblikovanje kulturnih spomenikov – omenim naj samo Rimski zid v Ljubljani ali cerkev v Bogojini – štejemo zdaj v najvišjo kategorijo slovenske kulturne dodane vrednosti, pa èeprav so ga svoj èas tudi srdito napadali.

Nadgradnja, ne degradacija

Popolnoma se zavedam spremenjenih okolišèin v primerjavi s èasom pred sto leti. Tehnološki razvoj je prinesel nikoli prej razpoložljiv razdiralni potencial. Odtujenost od sonaravnega naèina bivanja in prevlada izkljuèno ekonomskega lotevanja problemov prostora sta strahotno narasli. Kakovost arhitekturne produkcije, ki se ravna po kratkotrajnih modah, je postala dvomljiva. Zaradi vsega tega in hitro napredujoèe virtualizacije življenjskih okolišèin se èedalje bolj zavedamo pomena in nenadomestljivosti naravne in kulturne dedišèine. Reakcija je pogosto krèevito konservatorsko stališèe, ki pelje v muzealizacijo preostankov narave in zgodovinskega fonda. Pa vendar iz zgodovinske izkušnje vemo, da družba, ki samo konservira talente, ki jih ima, in premalo zaupa ustvarjalnosti ljudi, ki lahko edini s kreativnim prizadevanjem ustvarijo »dodano vrednost«, tvega, da prej ali slej izgubi tudi tisto, kar ima.

Se torej lahko pogovarjamo o možnosti, da bi postavitev Evropskega muzeja krasa na predlagani lokaciji nad Stenami, neposredno nad Putickovimi štirnami ob robu Planinskega polja, pomenila nadgradnjo in ne degradacijo tega izrednega kraja? Tistim, ki pri tem »svetoskrunskem« vprašanju niso vrgli èasopisa iz rok, bom poskusil orisati scenarij, ki bi pri precizno doloèenih pogojih omogoèil prav to. Èeprav arhitekturna študija še ni bila narejena, se nam na podlagi opravljene prostorske in volumetriène overovitve kaže takšna slika:
Stavbni volumen je na tej lokaciji veèinoma pogreznjen v skalni rob, nad skalo se kaže le majhen del s kavarno in razgledno teraso. Pri pogledu s polja se terasa med krošnjami dreves, ki jo objemajo od spodaj in od zgoraj, komaj opazi. Še bolj skrite so transparentne galerije, obešene pred steno, saj jih popolnoma zakrivajo drevesa, ki rastejo ob robu polja. Muzej pravzaprav deluje po naèelu podmornice: edino z razgledne terase, ki je nekakšen periskop objekta, je mogoè razgled èez polje, stavba sama pa je skrita. Dostop do skalnega vhoda muzeja je predviden po lahki jekleni brvi v višini krošenj in je popolnoma skrit v zelenju. Pristopne poti od parkirišèa daleè v gozdu so veèidel speljane po trasah obstojeèih gozdnih poti, na obèutljivih krajih kot brvi rahlo dvignjene nad teren tako, da si obiskovalci sploh ne upajo skreniti z njih. Dostop je torej izkljuèno iz gozdnega zaledja, obiskovalec ne stopi na polje in njegov ponorni del opazuje samo z varne višine.

Gradnja je predvidena s strani polja, tako da ostaneta nedotaknjena njegov ponorni del in celotno gozdno zaledje. Gradbišèe leži na travniku pred Stenami, ki so dostopne po gradbeni rampi. Ves izkop bodo odpeljali in gradbišèe v najkrajšem èasu vrnili v prvotno stanje. Do parkirišèa, oddaljenega od muzeja in roba polja kar 700 m, vodi gozdna cesta, ki je že primerno trasirana. Širitev se izvede tako, da se v kraškem terenu ohrani lepo oblikovani in zarašèeni rob ceste. Za odpadne vode muzeja je predvidena biološka èistilna naprava po najvišjih ekoloških standardih (ki daleè presega kanalizacijske naprave okoliških naselij).

Režim naravnega parka

Predvideno je, da preide rob polja nad Stenami z jamami in gozdnim zaledjem vred v državno last ter da se uvede zašèitni režim naravnega parka in ta bo uèinkovito prepreèeval nenadzorovane komercialne dejavnosti, ki se jih marsikdo boji. Izkušnje potrjujejo, da so dolgoroèno gledano javni dostop in javna last in s tem tudi javni nadzor najboljša zašèita naravnih znamenitosti (sistem rangerjev v ameriških nacionalnih parkih). Tudi morebiti prevelik obisk se da s primernimi mehanizmi omejiti na ekološko sprejemljivo število.

Tisti, ki se ukvarjamo s teorijo in prakso kontekstualnega naèrtovanja in obèutljivega in trajnostnega poseganja v prostor, vemo, da je projekt Evropskega muzeja krasa na predlagani lokaciji s primernimi in uèinkovitimi zašèitnimi ukrepi in režimi izvedljiv brez degradacije tega izjemnega kraja. Naložba, ki se bo oprla na trajne kvalitete kraja, kakršna je ta, bo dolgoroèno gledano tudi ekonomsko uspešna in s tem tudi trajnostna.

Prof. dr. Tomáš Valena
vodja projekta v iniciativnem odboru za Evropski muzej krasa

Razprava o muzeju krasa gre naprej

Obèina Cerknica si muzej želi

Drugo, 31. marec 2007 10:54
Cerknica - RTV SLO/STA

Cerkniška obèina je prviè izrazila voljo, da na njenem ozemlju postavijo Evropski muzej krasa.

Predlog o ureditvi muzeja v Rakovem Škocjanu ni nov, nova pa je vsaj delna privolitev cerkniških svetnikov. Ti so namreè po opozorilih, da bi muzej stal na obmoèju naravnega rezervata, predlogu nasprotovali, svetniki pa menijo, da bi muzej lahko stal na obmoèju tik ob naravnem rezervatu. Z muzejem ob zavarovanem obmoèju Rakovega Škocjana se strinja tudi Valentin Schein, direktor Notranjega regijskega parka.
Muzej mora biti privlaèen
Manj zadovoljen je pobudnik ideje o muzeju Tomaš Valena; njegov asistent Urban Švegel je tako sporoèil, da bi že majhen premik lokacije muzeja temu "odškrtnil" atraktivnost. Švegel je tako sporoèil, da bi že prestavitev muzeja za 50 metrov povzroèila, da bi lokacija izgubila prednosti, zaradi katerih je bila izbrana - med temi prednostmi je kljuèen razgled na veliki naravni most - in zato projekt niti ne bi bil veè popolnoma upravièen.

Cerknica si muzej želi
V Cerknici pa vseeno prednost pred ekonomskimi dejavniki (ti so namreè skoraj zagotovo tisto, kar vodi stremljenje k zagotovitvi atraktivnosti muzeja) dajejo naravovarstvu. Zato tudi zahtevajo, da o postavitvi muzeja odloèa stroka. Župan obèine Cerknica Miroslav Levar bo tako sklical strokovnjake, ki naj bi presodili, kje bi muzej lahko zgradili. To naj bi se zgodilo prav kmalu, tudi zato, ker Levar v muzeju vidi veliko razvojno priložnost: "Obèina bi veliko pridobila. Èe bi se na tem obmoèju gibali turisti oziroma obiskovalci, bi to pomenilo tudi razvoj turizma."

Rakov Škocjan sicer ni prva lokacija, ki je bila predvidena za ureditev muzeja krasa. Najprej se je razmišljalo o obrobju Planinskega polja, vendar so ideji strokovnjaki - speleologi, geologi in geografi - moèno nasprotovali.